Je želja, načrt, klic male dušice ali pa se je preprosto zgodilo, ne da bi si to posebej želel ali načrtoval… in postaneš starš… prvič, drugič, tretjič, petič… tvoj svet se spremeni… v tebi se rojevajo ljubezen, veselje, sreča, pričakovanje, skrb, strah, negotovost… spoznavaš otroka in odkrivaš kaj s svojimi dejanji sproža v tebi, kaj te uči, kje ti gre dobro od rok in kje te zmanjka.
Iščeš načine kako delovati v njegovo najvišje dobro, vmes morda obupavaš, se smiliš samemu sebi, nadziraš, ukazuješ, moleduješ, jokaš in stokaš… iščeš pot iz labirinta v katerega si zašel, ker nisi znal drugače…
Ja, prav vse je mogoče, a nikar se ne obsojaj, saj vsi kdaj pa kdaj zaidemo… kajti starševstvo je konec koncev le izziv, brez navodil za uporabo… in ti nisi popoln in nihče od nas ni in nobene potrebe ni po tem, pomembno je le, da si odpustiš, če kdaj kje brcneš mimo in da iščeš rešitve.
Ko si se zaplezal in ne veš kako ven ali pa le zato, ker želiš dati otroku nekaj več, ti lahko tudi MojObjeM in djotiš pomagata – spoznati in bolje razumeti sebe in vajinega otroka.
In ko bolje razumeš sebe in otroka, takrat veš zakaj oba delujeta kot delujeta, kje so vajine šibke točke, kje ga lahko podpreš, kaj ga veseli in kaj ga bremeni, kje moraš ti pri sebi kaj spremeniti, sprejeti ali le spustiti, vedno pa le brezpogojno ljubiti in sprejemati – sebe in otroka.