Danes bi rada namenila nekaj besed djotišu – kaj djotiš je oziroma kaj djotiš ni.

Djotiš je:

• Vedska astrologija stara nekaj tisoč let, ki prinaša v tvoje življenje svetlobo
• Filozofija življenja, ki temelji na inkarnaciji in naši svobodni volji
• Modrost, skozi katero spoznaš tvoje karakterne lastnosti – katere delujejo tebi v prid in katere je smiselno uravnovesiti, a le zato, da bo tvoje življenje bolj polno
• Znanje, ki ti pomaga lažje razumeti dogajanje v tvojem življenju, situacije, v katerih si se znašel, odnose s starši, vrstniki, otroki, s sodelavci ali zgolj z mimoidočimi
• Veda, ki z določeno verjetnostjo pove kaj bi se ti lahko dogajalo na določenem področju tvojega življenja, če deluješ v skladu s tem, kar si prinesel v življenje in kaj lahko narediš, da vse skupaj obrneš sebi v prid in postaneš zavestni kreator svoje realnosti
• Interpretacija, ki bazira na poznavanju natalne astrološke karte in filozofije djotiša, a je vanjo neizogibno vpet pogled na življenje, razumevanje tega in življenjske izkušnje tistega, ki karto interpretira

In djotiš nikakor ni:

• Vedeževanje
• Napovedovanje prihodnosti s 100% verjetnostjo
• Strašenje kaj vse se ti lahko zgodi ali se ti bo zgodilo, ker si tak in tak oziroma nosiš s seboj težko karmo
• Kritiziranje tebe, tvojega značaja ali tvojih dejanj, izbir oziroma situacij, v katerih si se znašel

Vsi se srečujemo s svojo temo, s svojimi ranami, s posledicami svojih lastnih izbir, z majhnimi in veliki življenjskimi izzivi, a ne pozabi, vedno je na koncu tunela lučka, ki te popelje svetlobi naproti, a moraš znati sprejeti tudi temni in zahtevnejši del življenja. Torej, ko ti je težko, sprejmi, da je tudi to del tvojega življenja in da je tudi to ena od (glavnih) poti do tvoje notranje moči. Zato, sprejmi točno to, kar se ti v tem trenutku dogaja in zaupaj, da si lahko ustvariš prav vse, po čemer hrepeni tvoja duša – le prisluhni ji in zaupaj si.

čas je za ljubezen in sprejemanje

če te zanima svetovanje v živo ali na daljavo, lepo vabljen/a, da se spoznava. Tule je link do djotiš svetovanj, ki jih ponuja MojObjeM, ki je tu zate.

Storitve

Kaj so napake, kaj je poraz,
če padeš, vstani in daj si le čas.
Kaj so strahovi, kaj so skrbi,
bodi v trenutku, tako se živi.
Kaj so navade, kaj so razvade,
spremeni, če se ti kaj ne dopade.
Kaj so rane, kaj bolečina,
začuti vse in manjša bo težina.
Kaj je jeza, kaj trpljenje,
spusti ju in lažje bo življenje.
Kaj je sla, kaj pohlep,
nikar ne ujemi v lastni se oklep.
Kaj so želje, sanje tvoje,
živi jih, naj srce ti poje.
Kaj so strast, ljubezen in veselje,
neguj jih in krasno tvoje bo življenje.

by Barbara, MojObjeM

Smrt v življenju se tudi zgodi,
bodi pogumen, poglej ji v oči.
Smrt v življenju se tebi zgodi,
ko odvržeš od sebe kar tvoje več ni.
Vsak konec prinese bolečo težino,
a hkrati obda te z novo svežino.
Zato si dovoli vmes malo umreti
in s polnimi pljuči življenje živeti.
Tole življenje le eno imaš,
sam si izberi kam daješ svoj čas.
Bodi v bližini ti dragih ljudi,
nikar ne ujemi se v svet iluzij.
In ko tvoj bližnji za večno zaspi,
dovoli si žalost, saj to boli.
A ko ostaneš sam le s spomini,
vedi, da rajni bo vedno v bližini.
Bodi hvaležen za čas, za ljudi,
živi življenje kot ti duša veli.
by Barbara, MojObjeM

Poglej se v ogledalo, poglej se v oči,
dušo začuti, jo sebi odpri.
Kaj ti šepeče, kaj ti veli,
duša ti tvoja le dobro želi.

Sledi le temu kaj ti pove,
pusti vse druge, drugi ne ve.
Ugasni programe, ugasni svoj um,
duši prisluhni, najdi pogum.

Delaj te tisto, kar tvoje res je,
bodi le ti in to je vse.
Ti si edini, ki zase res ve,
kaj te napolni in kaj se ne sme.

Vzemi si čas še za lastno samoto,
tam boš občutil svojo goloto.
Dovoli si rane čutiti močno,
izjokaj, izpusti, vse bo odšlo.

Spusti preteklost, naj ne boli,
pusti prihodnost, je tukaj še ni.
Živi za danes, to zdaj le imaš,
ti si edini, ki usmerja tvoj čas.

by Barbara, MojObjeM

Kako lepo bilo bi te imeti
in sanje skupaj živeti,
bi duša dušo začutila,
se druga v drugo bi izlila.

Kako lepo bilo bi te imeti
te pobožati, poljubiti, objeti,
s teboj misli deliti
in drug drugega k rasti bodriti.

Kako lepo bilo bi te imeti
in skupaj v tišini zapeti
pesem srca, ki dobro ve in zna,
ko dušo sorodno prepozna.

Kako lepo bilo bi te imeti
skupaj s teboj poleteti,
s tabo leteti in te spustiti,
če duša tvoja želi sama naprej oditi.

Kako lepo bilo bi te imeti,
a prej moram sama s seboj znati živeti,
da potem ko prideš ti,
nov svet se skozi naju rodi.

by Barbara, MojObjeM

Kdo si, ko ob tebi drugih ni ljudi,
ko sam sebi zreš v lastne si oči?

Kdo si, ko tema se spusti in ugasnejo luči,
ko se bolečina prebudi in duša zaboli?

Kdo si, ko odvržeš vse strahove in skrbi,
ko te prihodnost ne plaši in preteklost ne duši?

Kdo si, ko ni obžalovanj in neuresničenih sanj
ko duša ne boli in se srce razveseli?

Kdo si, ko spustiš vse to, kar tvoje ni,
ko duša tvoja svobodno lahko vzleti?

Kdo si…to veš le ti…svet rabi avtentične ljudi

by Barbara, MojObjeM

LJUBEZEN

Biti zaljubljen res je lepo,
a ne ujemi se v vse kar zdi se zlato.
Lahko so hormoni, lahko je le strast,
ki zlahka nad tabo si vzame oblast.
Lahko je bolečina, lahko le praznina,
ki hipno zapolni jo človeška bližina.
Lahko je privid, lahko le utvara,
ki dušo tvojo hitro prevara.
Lahko je navada, lahko le naslada,
a tvojim očem nevidna nadvlada.

Ne ujemi se v zlate okove,
ko drugi podarja ti bujne darove.
Ne padaj na obleko, izgled in parfum,
poglej v globino, če tam je kak šum.
Beseda te sladka naj ne premami,
dejanje poglej, naj to te omami.
Pusti iluziji, da sama živi,
bodi v ljubezni ti samo ti.
Dovoli si čas, spoznavaj ljudi,
ljubezni se pravi nikdar ne mudi.

by Barbara, MojObjeM

…najbolj dragocena bitja na našem planetu. Tako nedolžni, nežni, preprosti, iskreni, pristni, srčni, topli… pa jim dovolimo, da taki tudi ostanejo? Jim dopuščamo njihovo pristnost? Sprejemamo njihove iskrene besede? Smo pozorni na njihove potrebe, ki pogosto niso jasno izražene? Jim dovolimo, da pokažejo kaj v resnici čutijo, kako razmišljajo? Se jim znamo opravičiti, ko prepoznamo svojo zmoto?
Kako se počutimo, ko otrok naredi ali reče nekaj, kar po naše ne bi smel? Smo zmožni sprejeti njegova čustva in dejanja ali nas to vrže iz tira? Najbrž upravičeno čuti to kar čuti in počne to kar počne. Lahko je v stiski, lahko se sooča z izzivi, ki so preveliki zanj, morda pa mu le manjka naše pozornosti in bližine – predvsem tiste, ko smo resnično prisotni. V današnjem svetu smo starši pogosto preveč obremenjeni in, žal, tudi vse preveč odtujeni od sebe. Ne zmoremo čutiti sebe in posledično tudi svojega otroka ne. A otroci so tu ravno zato, da se ob njih učimo – o sebi. Odpirajo naše rane, ki smo jih dobili tekom odraščanja. Če si le to dovolimo in smo ob tem pozorni na svoje odzive. Ni vedno preprosto, niti nismo vedno uspešni, a nič zato, pomembno je le, da smo čim bolj zavestni in prisotni v tem trenutku. Zavedati se tudi moramo, da otroci niso naša last. Tu so, da živijo svojo zgodbo in ne naše. Na nas je, da opustimo pričakovanja o tem kakšni naj bi bili »naši« otroci in razmislimo kaj naša morebitna pričakovanja do njih povedo o nas samih. Kakšne strahove imamo v povezavi z njimi in od kje izhajajo?… Vzgajati moramo v prvi vrsti sebe in ne njih.
Biti starš ni preprosta naloga, a vse prevečkrat jo zapletamo bolj kot je to potrebno, pozabimo pa na tisto kar jim moramo v prvi vrsti dati – ljubezen, sprejemanje in občutek varnosti. Morda pa moramo vse to najprej dati sebi. Zato, ljubimo in sprejemajmo najprej sebe, potem bo precej lažje tudi brezpogojno ljubiti in sprejemati »lastne« otroke.
Podarimo svojim otrokom topel objem, ki bo ob tem morda pozdravil tudi kakšno našo otroško ranico.

Minevanje, zaključevanje, spuščanje starega… ni preprosto, pa naj gre za naše odnose, kariero, naše delovanje, način razmišljanja ali življenje samo. V življenju je že tako, da se vse enkrat začne in konča. Staro umre in rodi se novo. To je preprost naravni cikel, ki ga moraš le sprejeti. Rodiš se in umreš, a znotraj tega živiš. Živiš, kot si sam dovoliš oziroma kot ti dopuščajo tvoji programi – izbira je vedno le tvoja. A ne obstaja samo konec tvojega življenja, temveč znotraj tega umirajo tudi delčki tebe in obenem se vedno znova rojevajo novi. In skozi tvojo lastno transformacijo se običajno spremenijo tudi tvoji odnosi. Nekateri tako lahko postanejo še bolj kvalitetni, drugim se žal izteče rok trajanja. Sprejeti minevanje le teh ni enostavno. Četudi ti je znotraj nekega odnosa postalo neudobno in ta ni več v skladu s tvojo dušo, je to vseeno tisto nekaj, kar poznaš, ti je domače in seveda nosi s seboj tudi lepe spomine. A življenje se ne dogaja v spominih, življenje se dogaja tukaj in zdaj, spomine na tisto lepo kar je bilo, pa lahko vedno z veliko mero hvaležnosti nosiš v svojem srcu. Pa kljub temu je težko spustiti tisto, kar si tako dolgo imel za svoje. To niso procesi, ki se zgodijo čez noč in včasih se zdi, kot da se vožnja po krožišču nikdar ne bo končala. Dokler ne pride dan, ko preprosto v starem ne zmoreš več ostati in se odločiš. Izbereš izvoz, za katerega čutiš, da je najboljši zate, pa čeprav te je ob tem strah. Ob vsem tem se nekako veseliš novega, je pa ob tem normalno, da te je strah neznanega in kaj bo to prineslo ne le tebi, temveč tudi tistim, ki so morda del te transformacije. A kljub temu se odločiš slediti sebi. Vsak dan znova, čeprav na tebe morda pritiska okolica ali pa kakšno tvoje globoko zakoreninjeno prepričanje, ki te včasih še skuša potegniti na staro pot. Ampak, če se ustaviš in zaslišiš sebe, začutiš svoje telo, takrat se ponovno zaveš čemu moraš slediti. Da, slediti moraš sebi. To ni egoizem, to je le ljubezen do sebe. Dati sebi tisto, kar sam potrebuješ. Tisto, kar tebe polni. Tisto, ob čemer zapoje tvoja duša. Tisto nekaj, ob čemer se počutiš živ in svoboden. Kajti, le tak boš največ lahko dal svetu.
Zato, drago moje bitje, naj se ti nikar ne mudi v neznano, a obenem ne presliši notranjega glasu, ki ti šepeta tvojo resnico. Bodi pogumen in zaupaj, da boš zmogel vse in da vse pride ob svojem času. Vedi, da ne bo vedno lahko, a hkrati se zavedaj, da si edino ti tisti, ki lahko poskrbi za svojo lastno srečo. Zato, poišči odgovore in srečo najprej v sebi. Imej se rad in bodi sam sebi najbolj zvest prijatelj. Zaupaj svoji resnici.