Moja babica je vedno govorila: “V življenju vse mine” In bolj kot sem sama rastla, bolj sem se zavedala širine tega citata. Minejo lepi in minejo zahtevnejši časi. Mine materialna vrednost naše lastnine, minejo naša mladost, odnosi in naša življenja. Prej kot se vsega tega resnično zavemo, prej lahko začnemo bolj polno živeti svoje življenje.

Zato sama verjamem, da je pomembno o smrti razmišljati še za časa življenja, pa ne zato, da nas spravi v slabo voljo, temveč zato, da ozavestimo minljivost in skozi to zaživimo bolj polno. O smrti naša družba tako malo govori, misli o njej so povezane s strahom, z izgubami, s trpljenjem. Ja, smrt je res ultimativni konec naše trenutne inkarnacije, če seveda verjamemo v inkarnacijo. Smrt za nekoga je lahko tudi odrešitev. Smrt za drugega je lahko strah pred življenjem po življenju. Vsak po svoje razmišlja o njej, a smrt kot taka vseeno nosi precej negativno konotacijo. A če znamo smrt sprejeti kot del življenja, kot zaključek neke poti, ki smo jo prehodili čim bolj zavestno in čim bolj po lastnem okusu, česa se potem bojimo?

Ni potrebe, da živimo v strahu pred koncem, ampak skušajmo v slehernem trenutku živeti tisto, kar želimo živeti. Slediti sebi. Biti prisotni v tem trenutku. Ljubiti, čutiti in vse staro spustiti, se skozi lekcije učiti in ceniti vse tisto, kar nam je ljubo.

Seveda ob izgubi bližnjega občutimo žalost in to je tisto, kar si moramo pustiti čutiti, si vzeti čas za žalovanje, predvsem pa za časa življenja skrbeti za kakovost odnosa do sebe in odnosov z drugimi.

Ob minevanju odnosov, sprejemanju težjih življenjskih situacij, ob odhajanju naših najdražjih,… včasih potrebujemo pogovor, razumevanje, tolažbo, poslušalca in morda tudi nekoga, ki situaciji da nov pomen.

V čast mi bo, če sem ti lahko v oporo.

 

SMRT

Smrt v življenju se tudi zgodi,

bodi pogumen, poglej ji v oči.

Smrt v življenju se tebi zgodi,

ko odvržeš od sebe kar tvoje več ni.

 

Vsak konec prinese bolečo težino,

a hkrati obda te z novo svežino.

Zato si dovoli vmes malo umreti

in s polnimi pljuči življenje živeti.

 

Tole življenje le eno imaš,

Sam si izberi kam daješ svoj čas.

Bodi v bližini ti dragih ljudi,

ne ujemi se v svet opojnih iluzij.

 

In ko tvoj bližnji za večno zaspi,

dovoli si žalost, saj to boli.

A ko ostaneš sam le s spomini,

vedi, da rajni bo vedno v bližini.

by Barbara, MojObjeM