Od nekdaj sem rada opazovala ljudi, poslušala njihove zgodbe in v sobitjih iskala tisto nekaj, kar nas vse skupaj povezuje v eno samo celoto. Že kot mala deklica sem bila občutljiva na obsodbe, človeško nestrpnost in nerazumevanje, na bolečino in trpljenje premnogih, na stiske in osamljenost pozabljenih. Z leti mi je vedno znova in vedno bolj postajalo jasno, da prav vsi najbolj hrepenimo po ljubezni in sprejemanju, a da vse prevečkrat eno ali drugo iščemo na napačnih mestih. Zato sem ustanovila MojObjeM, kjer čas namenjamo ljubezni in sprejemanju.

Sicer sem kot magistra farmacije 12 let delala v eni izmed uglednih slovenskih farmacevtskih družb, a sem vzporedno s tem pridobivala različna znanja s področja osebne in duhovne rasti, predvsem pa sem vse slišano in prebrano preizkušala v svojem življenju. To mi je pomagalo pri lastni preobrazbi, skozi katero sem ponovno našla sebe in smisel svojega življenja. Tekom različnih življenjskih situacij sem izkusila, da spremembe so mogoče, če si jih dovolj močno želimo, imamo pogum zanje, vztrajamo in zaupamo, da smo vedno na pravi poti in da je vsaka izkušnja priložnost za učenje.

 

Že kot otrok sem iskala odgovore na življenjska vprašanje, zato sem ogromno ur prebila v družbi moje mame, ki mi je dala številne odgovore. Opazovala sem svojega očeta kako z navdušenjem sprejema življenje in njegove izzive. Uživala sem v druženjih s svojo sestro, saj sem se ob njej vedno počutila sprejeto. Rada sem imela starostnike, ker so bili polni življenjskih modrosti, izkušenj in poučnih zgodb. Življenje mi je na mojo pot pripeljalo številne izjemne ljudi, ki so me ogromno naučili in so moji vzorniki še danes – ljudje, po katerih se zgledujem, ljudje, ki znajo živeti drugače, kot je marsikdo od nas naučen. Sama sem prebrala ogromno knjig, udeležila sem se številnih izobraževanj na temo osebne rasti in svetovanja, štiri leta posvetila študiju djotiša in svetovalni metodi IzaQ, raziskovala in opazovala življenje. Pridobljeno znanje sem redno preizkušala v svojem življenju, kajti prebrano in naučeno nič ne koristi, če tega ne poskušaš živeti. In ko začneš poskušati, si iz leta v leto boljši, vse bolj avtentičen in vse bolj ti, ali v mojem primeru: vse bolj sem postajala jaz. Vse, o čemer govorim tudi živim oziroma skušam v čim večji meri živeti tudi sama. Ne gre vedno gladko, a z leti in izkušnjami je vedno lažje. Če padem, vem zakaj sem padla. Znam se pobrati in vem kako nadaljevati. Časovni intervali med padcem in ponovnim vzponom pa so vedno krajši. In to je bistvo, spoznavati sebe, si prisluhniti, si slediti, zaupati sebi in življenju. Ko sem vsemu opisanemu dodala še moj prirojeni občutek za ljudi, za njihove stiske in življenjske izzive ter mojo željo po tem, da pomagam drugim do lepšega jutri, se je rodil MojObjeM. V MojemObjeM-u so združeni preproste življenjske zakonitosti, modrosti djotiša in vedske družbe, moje življenjske izkušnje in vsa pridobljena znanja ter moja prirojena sposobnost globoke empatije in intuitivnega dojemanja sočloveka.