Jok in solze. Žalost in bolečina. Obup in težina. Boli. Je hudo. Misliš, da ne bo nikoli minilo. Da si edini, ki doživlja to kar doživljaš. Da te nihče ne razume in podpira. Da ne boš zmogel. Da ni poti ven iz tega.
Vem, da je težko. Da je bolečina ostra in pekoča. Da si utrujen od vsega. Da nimaš več moči. Da ne vidiš izhoda. Da nimaš prave podpore in razumevanja.
Ustavi se. Prisluhni si. Joči. Joči, kolikor želiš. Pusti solzam, naj tečejo. Naj izbrišejo vso tvojo bolečino. Tvoja je in izjokati jo moraš. Vse mora ven iz tebe. Pa naj traja kolikor dolgo mora. Če so solze tu, jih ne zadržuj. Izlij jih iz sebe. Ne beži od svoje bolečine. Boš videl, tu je z namenom. Zato, vztrajaj. Zdrži. Zaupaj, da potrebuješ to izkušnjo. Da boš zaradi nje jutri močnejši. Samo sprejmi, da so solze tokrat potrebne. Da je bolečina tu z namenom. Da ti pokaže, da si ranljiv in da si lahko pristen. Ni potrebe, da zanikaš svoja čustva. Ni potrebe, da si lažeš, da je vse v redu, če ni. In ni potrebno, da si žrtev. Ne bodi žrtev. Najdi smisel svojih solz. Izlij bolečino, a zavedaj se, da s tem ni nič narobe. To je le del tebe in tvojega življenja. In bo minilo. Zaupaj, da mine. Tako kot mine vse. Vedno posije sonce, le vztrajati moraš dovolj dolgo. In nekega dne bo na tvojem licu ponovno nasmeh in pomirjenost in ti boš bogatejši za izkušnjo, ki si si jo dovolil in preko katere si se še bolj povezal sam s seboj. In preživel boš. Zaupaj. Življenje ti naloži toliko kot lahko preneseš in v takih trenutkih si dovoli biti tudi sam. Sam s svojo bolečino. Sam s svojimi solzami. A ne misli, da si sam. Ker nisi. Ker se vsak od nas kdaj znajde v tem, zato, objemi se. Vedno si lahko podariš objem. In nisi več sam. Imaš sebe. Povej si, da se imaš rad. Da si vreden. Da bo minilo, ko bo vsa žalost izjokana. In potem boš ponovno občutil lahkotnost in svojo notranjo moč. Pravzaprav, dovoli si čutiti svojo notranjo moč že zdaj. Kajti, že ko si dovoliš solze, pokažeš da si dovolj močan tudi zanje. Zato, joči in zaupaj, da je vse tako kot mora biti. Si točno tam kjer moraš biti. Vse je tako kot mora biti. Če je nekaj odšlo in si zato žalosten, se zavedaj, da mora staro vedno oditi, da naredi prostor novemu. Imej se rad in ne pozabi – nisi sam. Vedno imaš sebe. In vedno lahko najdeš koga, ki ti zmore prisluhniti.
Pošiljam ti en močan objem, ker vem, kako močno ga včasih potrebujem tudi sama.